ZAŠČITNI UKREPI PROTI POZEBI: REZULTATI ANKETE
Povzetek
V Sloveniji je pogostost pozeb zelo velika, kar pridelovalcem povzroča veliko škode. Za zaščito proti pozebi poznamo različne pasivne in aktivne metode. Pasivne metode lahko izvajamo skozi vso leto, z njimi pa omogočimo lažje izvajanje aktivnih metod, ki jih uporabimo, ko nastopi obdobje pozeb. Cilj te raziskave je bil s pomočjo ankete oceniti, v kolikšni meri pridelovalci v Sloveniji izvajajo aktivne oziroma pasivne ukrepe za zaščito pred pozebo in če jih ne, zakaj ne. Anketa je vsebovala 24 vprašanj in je bila namenjena predvsem sadjarjem in vinogradnikom v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo, da slovenski pridelovalci utrpijo škodo zaradi pozebe v povprečju vsako drugo leto, ta pa jim uniči 50 % pridelka. Kljub pogostim pozebam in veliki škodi, ki jo le‐te povzročijo, pa se pridelovalci za različne aktivne ukrepe ne odločajo, niti niso pripravljeni v njih investirati. Razlog za to je lahko v visokih investicijah, ki so potrebne za aktivne ukrepe, majhnosti kmetij v Sloveniji (povprečno 12 ha glede na odgovore ankete) ali pa v tem, da so kmetje o različnih ukrepih premalo informirani.
Prenosi
Literatura
M. Hadad, . J. C. Tardif, F. Conciatori, . J. Waito and A. Westwood, “Climate and atmospheric circulation related to frost‐ring formation in Picea mariana trees from the Boreal Plains, interior North America,” Weather and Climate Extremes, vol. 29, 2020.
Agencija Republike Slovenije za okolje, “Mesečni bilten Republike Slovenije za okolje,” Naše okolje, vol. 4, pp. 53‐60, 2017.
EIP‐AGRI, “Zaščita pridelka sadja pred pozebo,” 2019.
A. Žust, “Spomladanska pozeba v Primorju 8. aprila 2003,” UJMA, vol. 17/18 (2003/2004), pp. 135‐138, 2003.
I. Kodrič, M. Lukačič and J. Prošek, Zaščita pred spomladansko pozebo, Ljubljana: Ministry of Agriculture, Forestry and Food of Slovenia, 2006.
A. Žust and A. Sušnik, “Spomladanska pozeba,” UJMA, vol. 10, pp. 59‐63, 1996.
I. Zhou, J. Lipman, M. Abolhasan, N. Shariati and D. W. Lamb, “Frost Monitoring Cyber–Physical System: A Survey on Prediction and Active Protection Methods,” IEEE Internet of Things Journal, vol. 7, 2020.
R. Snyder, P. d. M.‐A. J. and S. Matulich, Frost Protection: fundamentals, practice and economics, Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations, 2005.
R. Snyder, “Principles of Frost Protection,” University of California, Davis, 2000.
V. Heusinkveld, A. Hooft, B. Schilperoort, P. Baas, M. Veldhuis and B. Wiel, “Towards a physics‐based understanding of fruit frost protection using wind machines,” Agricultural and Forest Meteorology, Vols. 282‐283, no. 107868, 2020.
H. Yongguang, C. Z., L. Pengfei, A. Amoah and L. Pingping, “Sprinkler irrigation system for tea frosting protection and the application effect,” International Journal of Agricultural and Biological Engineering, vol. 9, no. 5, pp. 17‐23, 2016.
A. Soršak, Z. Gutman‐Kobal, I. Kodrič and D. Koron, Tehnološka navodila za zaščito pred spomladansko pozebo, 2018.
