Likovna vzgoja v funkciji emancipacije otrok s posebnimi potrebami

Povzetek

V uvodu se avtorji dotaknejo problema drugačnosti med otroki, vključenimi v institucionalne oblike vzgoje in izobra`ževanja. Le-ta se ka`že pri otrocih s posebnimi potrebami, otrocih z učnimi in vedenjskimi te`žavami, otrocih iz različnih kulturnih, socialnih okolij. Pri tem izpostavijo aktualno problematiko otrok s posebnimi potrebami, vključenih v predšolske in osnovnošolske oblike vzgoje in izobraževanja na širšem območju  Maribora, in jo osvetlijo z vidika sodobnih integracijskih in inkluzivnih procesov. V nadaljevanju nakazujejo nekatere mo`nosti pribli`evanja drugačnosti skozi likovnovzgojno delo. Le-to s svojo specifično naravnanostjo nudi široko polje mo`žnosti vzgojnih vplivov, ki zadevajo tolerantnost, enakopravnost, sprejemanje drugačnosti in emancipacijo. Pri likovnovzgojnem delu so za razliko od jezikovnih, socialnih, materialnih in drugih različnosti pomembnejšee čustvene in doživljajske sposobnosti. Celo več, socialne, materialne in kulturne razlike nastopajo pri likovni vzgoji kot dejavniki, ki omogčajo enakovredne rezultate. Z njimi dose`žemo tudi pri »drugačnih« otrocih pogoje za popolno emancipacijo.