Raba družbenih zvrsti jezika pri pouku slovenščine in širše v osnovnošolskem izobraževanju
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.18.1.%25p.2025Ključne besede:
slovenščina, osnovna šola, jezikovna zavest, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, neknjižne zvrsti jezikaPovzetek
V slovenskem jezikovnem prostoru vse večja globalizacija in približevanje digitalizacije vplivata na jezikovno situacijo z jeziki v stiku – tako angleščino na eni strani kot jeziki priseljencev na drugi. Sodobne družbene razmere učencem brišejo predstave o položajni rabi med knjižnim jezikom in
neknjižnimi zvrstmi jezika. Učni načrt za slovenščino (2018) je dihotomen, saj učence v večji meri seznanja le s tem, kaj je knjižno in kaj neknjižno. Šola je ključni dejavnik razvoja slovenske jezikovne identitete, pri čemer moramo učence s primeri vsakdanjih govornih položajev seznanjati s teorijo zvrstnosti. Namen članka je prikazati primere, kako v šolskih praksah privzgajamo jezikovno zavest, tj. odnos ne samo do knjižnega jezika, ampak tudi do neknjižnih zvrsti jezika, zlasti do narečja in pogovornega jezika, ki ju učenci najpogosteje uporabljajo v vsakdanjih govornih položajih.
Literatura
Marja BEŠTER, 1992: Izrazila slovenske politične propagande (ob gradivu iz predvojnega in medvojnega obdobja). Neobjavljena doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Marja BEŠTER TURK, 2011: Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo 56/3–4, 111–130.
Maja BITENC, 2016: Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Ciljni raziskovalni projekt Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: ZRC SAZU idr., 2017.
John EDWARDS, 2013: Language and Identity: Key topics in sociolinguistics. Cambridge: Cambridge University Press.
e-SSKJ. Portal Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=201&View=1&Query=%2A (3. 1. 2025).
Nataša GLIHA KOMAC, Duša RACE idr., 2020: Družbene zvrsti in besedilne vrste v slovenskem jeziku. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://kje-je-kaj-v-slovnici. xn--franek-l2a.si/pdf/zvrsti.pdf (9. 4. 2025).
Nataša GLIHA KOMAC, Duša DIVJAK RACE, 2022: Tipologija slovarskih oznak za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Slavistična revija 70/4, 611–625.
Lara GODEC SORŠAK in Mira METLJAK, 2020: Mnenje bodočih učiteljev (razrednega pouka) o rabi slovenskega knjižnega jezika pri pouku. Slovenščina – diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo. Obdobja 39. Ur. Jerca Vogel. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Petra IVANETIČ LJOKI, 2019: Obravnava socialne zvrstnosti pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Martina KRIŽAJ ORTAR, Marja BEŠTER, 1995/96: Prenova jezikovnega pouka pri predmetu slovenski jezik. Jezik in slovstvo 40/1–2, 5–15.
Mojca POZNANOVIČ JEZERŠEK idr., 2018: Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
PREŠEREN, France, 1824–1847: Pisma Franceta Prešerna. https://sl.wikisource.org/wiki/Pisma_Franceta_Prešerna (4. 2. 2022).
PREŠEREN, France, 1847: Poezije. https://sl.wikisource.org/wiki/Nova_pisarija (3. 2. 2025).
Andrej E. SKUBIC, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.
Vera SMOLE, 2009: Pomen in vloga (slovenskih) narečjih danes. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ur. Vera Smole. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 558–563.
Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1996: Razvojne prvine normativnosti slovenskega knjižnega jezika. Jezik in čas. Ur. Ada Vidovič Muha idr. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete. 15–40.
Jerca VOGEL, 2014: Jezikovna kulturna zavest pri pouku maternega/prvega jezika. Jezik in slovstvo 59/4, 3–14.
Jerca VOGEL, 2015: Razlike v pojmovanje tradicionalne in kritične jezikovne zavesti ter njuna vloga pri razvijanju kritične sporazumevalne zmožnosti. Šolsko polje 1–2, 103–120.
Jerca VOGEL, 2021: Kritična sporazumevalna zmožnost – osrednji koncept sodobnega pouka prvega jezika. Jezik in slovstvo 66/1, 3–15.
Janez VOGRINC, 2008: Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Melita ZEMLJAK JONTES in Simona PULKO, 2019: Odnos do rabe socialnih zvrsti med mladimi. Obdobja 38. Ur. Hotimir Tivadar. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 247–254.
Vesna ŽNIDAR, 2024: Vloga jezikovne norme pri urejanju besedila: primerjava lektoriranja in učiteljevega popravljanja besedila. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.