Self-censorship?: The Transition between Latin and Cyrillic Script in the Personal Correspondence of Women Writers in the Era of Slovenian Modernism

Povzetek

Prispevek temelji na avtorjevem arhivskem delu in analizi pisemske korespondence v rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Osredotoča se na korespondenco slovenskih modernističnih pisateljic Marice Nadlišek Bartol, Zofke Kveder, Marice Strnad in Vide Jeraj, ki so gojile pisemska prijateljstva. Prispevek analizira njihovo korespondenco v kontekstu nove teorije cenzure, da bi odgovoril na vprašanje, ali lahko prehajanje med latinično in cirilično pisavo dojemamo kot obliko samocenzure. Analiza kaže, da so pisateljice v pismih večinoma prehajale iz ene pisave v drugo, ko so pisale o kontroverznih temah partnerskega zakona, ljubezni, materinstva in spolnosti, vendar pri tej praksi niso bile dosledne. Avtor to prehajanje obravnava kot obliko implicitne, produktivne in nedosledne cenzure, ki je kot poseben zgodovinski način pisanja odseval širše družbeno-politične spremembe.