MEHANIZEM SPREMLJANJA IN OCENJEVANJA TRAJEKTORIJ PRAVIČNEGA PREHODA NA PODROČJU ENERGIJE. ALI SO OPAZOVALNICE PRAVIČNEGA PREHODA POMEMBNE?
Povzetek
Povzetek. Mehanizem spremljanja in ocenjevanja trajektorij pravičnega prehoda na področju energije. Ali so opazovalnice pravičnega prehoda pomembne?
Primarni cilj evropskega zelenega dogovora je premik k podnebni nevtralnosti na socialno pravičen in vključujoč način. V ta namen je EU vzpostavila t. i. Mehanizem za pravični prehod (JTM), ki bo zagotovil finančno in tehnično pomoč regijam EU, ki jih je prehod v zeleno gospodarstvo najbolj prizadel. Poleg zagotavljanja zadostnih virov in tehnične pomoči za njihovo uporabo pa je ključni dejavnik za uspešen prehod v regijah, odvisnih od premoga, vzpostavitev učinkovitih mehanizmov spremljanja/ocenjevanja in modelov upravljanja na podlagi krajev, kar izraža odmik evropske politike od horizontalnih politik in politike ene velikosti za vse. To se izvaja iz dveh razlogov: (a) uporaba lokalnega znanja in lokalnega teritorialnega kapitala učinkovitejše rešuje probleme in (b) prenos ravni odločanja in izvajanja politik čim bližje državljanom, ki se jih neposredno tičejo. Učinkovit model upravljanja pa mora spremljati učinkovit mehanizem znanstvenega opazovanja, analiziranja, ocenjevanja in oblikovanja utemeljenih političnih predlogov. Vzpostavitev in delovanje Observatorija za pravični prehod bi lahko bil dragocen podporni mehanizem, če bi imel predpostavko o večnivojskem strokovnem znanju in objektivnosti, globokem poznavanju lokalnih posebnosti in legitimnosti za institucionalno zastopanje javnega interesa na lokalni ravni. Takšen observatorij bi lahko deloval kot neodvisno ocenjevalno telo (z občasnimi poročili ali osredotočenimi študijami) poteka programov energetskega prehoda, pri čemer bi prepoznaval morebitne težave, beležil vplive, rezultate in izide ter tudi predlagal politična priporočila. Glede na to, da načrti pravičnega prehoda vključujejo številne pomembne transformacijske politike in transformativne načrte, se postavlja ključno vprašanje, ali imajo regionalni in centralni oblikovalci politik orodja za ovrednotenje teh transformacijskih politik in transformativnih projektov. Pri tem je potrebno oblikovati modele vrednotenja na podlagi vnaprej določenih indikatorjev in meril, ki jih bomo opredelili v okviru javne razprave. To bo na eni strani zagotovilo objektivnost na podlagi skupno dogovorjenih kazalnikov in ciljev ter na drugi strani legitimnost in sprejemljivost tako strateških politik kot posebnih naložbenih načrtov. Ta dokument skuša preučiti, v kolikšni meri obstaja prostor za vzpostavitev platform observatorijev za pravični prehod vzdolž območij, ki so odvisna od premoga. Natančneje bo preučen potencial mehanizma za opazovanje, analizo in vrednotenje prehoda na čisto energijo ter za zagotavljanje trdnih političnih priporočil. V ta namen bodo observatoriji pravičnega prehoda delovali kot neodvisen ocenjevalni mehanizem, ki bo pripravljal poročila in študije o prehodu na čisto energijo, ki temeljijo na dokazih. Na podlagi tega bodo observatoriji lahko predložili redna poročila, ki bodo temeljila na kazalnikih, primerjalnih analizah in priporočilih politike. Poleg tega bi lahko takšni mehanizmi okrepili povezovanje tako na ravni EU kot na nacionalni in lokalni ravni ter spodbudili znanstveni dialog in razpravo o prehodu na čisto energijo.
Prenosi
Literatura
Betsill, M.M.; Bulkeley, H. (2006), Cities and the Multilevel Governance of Global Climate Change. Glob. Gov. 2006, 12, 141–160.
Börzel, T., & Risse, T, (2010), Governance without a state: Can it work? Regulation & Governance, 4(2), 113-134. https://doi.org/10.1111/j.1748-5991.2010.01076.x
Jordan, A.J.; Huitema, D.; Hildén, M.; Van Asselt, H.; Rayner, T.J.; Schoenefeld, J.J.; Tosun, J.; Förster, J.; Boasson, E.L. (2015), Emergence of polycentric climate governance and its future prospects. Nat. Clim. Chang. 2015, 5, 977–982.
Giannakopoulos D., Mavromatidis D. and Topaloglou L. (2022). Just transition and the need for monitoring and assessing mechanisms, EnRe energy & responsibility, International Conference Challenges in Energy, 14 June 2022, Velenje, Slovenia
Geels F.W. (2011), The multi-level perspective on sustainability transitions: Responses to seven criticisms, Environmental Innovation and Societal Transitions, Vol. 1, Issue 1, 2011, Pages 24-40, doi.org/10.1016/j.eist.2011.02.002
Hoppe T. and Miedema M. (2020), A Governance Approach to Regional Energy Transition: Meaning, Conceptualization and Practice, Sustainability,doi: 10.3390/su12030915
Kagimu V. and Ustun, T.S. (2016), "Novel business models and policy directions based on SE4ALL global framework for minigrids," IEEE International Conference on Emerging Technologies and Innovative Business Practices for the Transformation of Societies (EmergiTech), pp. 251-256, doi: 10.1109/EmergiTech.2016.7737348
Kemp, R.; Rotmans, J.; Loorbach, D. (2007), Assessing the Dutch Energy Transition Policy: How Does it Deal with Dilemmas of Managing Transitions? J. Environ. Policy Plan. 2007, 9, 315–331.
Loorbach, D.; Van Der Brugge, R.; Taanman, (2008), M. Governance in the energy transition: Practice of transition management in the Netherlands. Int. J. Environ. Technol. Manag. Vol. 9, 294.
Miranda, G. and G. Larcombe (2012), "Enabling Local Green Growth: Addressing Climate Change Effects on Employment and Local Development", OECD Local Economic and Employment Development (LEED) Working Papers, No. 2012/01, OECD Publishing. doi: 10.1787/5k9h2q92t2r7-en
Ngar-yin Mah D. and Man-ai Cheung D. (2020), Conceptualizing Niche–Regime Dynamics of Energy Transitions from a Political Economic Perspective: Insights from Community-Led Urban Solar in Seoul, Sustainability, Vol. 12, doi:10.3390/su12124818
Petrakos, G., Topaloglou, L., Anagnostou A., & Cupcea V. (2021). Geographies of (in)justice and the (in)effectiveness of place-based policies in Greece. European Planning Studies, 30(5), 899-916. https://doi.org/10.1080/09654313.2021.1928050
Thomson, E. (1916). William Thomson, Lord Kelvin (1824-1907). Proceedings of the American Academy of Arts and Sciences, 51(14), 896–899. http://www.jstor.org/stable/20025642
Topaloglou, L. (2020). Spatial (in)justice and place-based strategies in innovation ecosystems: The case of the Alexander Innovation Zone in Thessaloniki. Bulletin of Geography Socio-economic Series, 49(49), 81-92. http://doi.org/10.2478/bog-2020-0025
Topaloglou, L. (2021). Just Transition and Place-Based Policy in Coal-Dependent Areas. Business Management and Strategy, 12(1), 63-77. https://doi.org/10.5296/bms.v12i1.18211
Van Engelenburg, B. ; Maas, N. (2018), Regional Energy Transition (RET): How to improve the connection of praxis and theory? J. Technol. Archit. Environ. Behave. Vol. 1, 62–67