Narečne prvine v evangeličanskem Düševnem listu

Povzetek

V prispevku osvetljujemo narečne prvine v mesečniku Düševni list (1922–1941), s katerim so prekmurski evangeličani uresničili zamisel o lastnem verskem tisku. Čeprav je Düševni list začel izhajati v času, ko so se pokrajinski knjižni jeziki že poenotili z osrednjeslovenskim, so si uredniki Düševnega lista prizadevali ostati zvesti protestantski jezikovni tradiciji Štefana Küzmiča in jeziku, ki je bil blizu narečju, kot so ga govorili protestantski verniki, živeči na ozemlju med Muro in Rabo. V prekmurskih knjigah od prve polovice 18. stoletja naprej so se glasovi zapisovali v prekmurskem črkopisu. V tem črkopisu se je od 20. decembra 1922 do 20. novembra 1931 pisalo tudi v Düševnem listu, nato pa ga je 20. decembra 1931 nadomestila gajica. Uvedbo gajice, pisave, ki je v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru nadomestila bohoričico, so od druge polovice 19. stoletja podpirali tudi prekmurski katoliški pisci.