Verska in jezikovna raznolikost in (ne)strpnost v 18. stoletju – Ziljski (podtalni) protestanti na prehodu v tolerančno obdobje

Avtorji

  • Theodor Domej ,

DOI:

https://doi.org/10.18690/scn.12.1.113–132.2019

Ključne besede:

Koroška (Avstrija), protestanti, slovenski jezik, knjižni projekt, identiteta

Povzetek

Po Zagoričah, koroški vasici na vznožju Peči na današnji tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo, je poimenovana skupina evangeličanov, ki je bila v prvem obdobju po objavi tolerančnega patenta (1781) edina evangeličanska skupnost slovenskega jezika na ozemlju t. i. habsburških dednih dežel. Gradila je na tradiciji skoraj dvestoletnega verskega življenja v pogojih podtalnosti in verske nestrpnosti. Premajhna, da bi se mogla glede na veljavne predpise organizirati kot samostojna cerkvena občina, se je priključila nemški v nekoliko oddaljenem Bleibergu. Ob verskih izzivih in napetostih članek analizira jezikovna in etnična vprašanja v prednacionalnem obdobju na stičišču Slovencev in Nemcev. Prikazuje tedanjo podobo, kakršno so imeli vodilni predstavniki bleiberške evangeličanske občine o slovenski skupini in slovenskem jeziku. Prispevek se ukvarja tudi s prizadevanji za izdajo temeljnih protestantskih tiskov v slovenščini.

Biografija avtorja

  • Theodor Domej, ,

    Celovec, Avstrija. E-pošta: theodor@domej.at

Prenosi

Objavljeno

05-11-2020

Številka

Rubrika

Prispevki

Kako citirati

Domej, T. (2020). Verska in jezikovna raznolikost in (ne)strpnost v 18. stoletju – Ziljski (podtalni) protestanti na prehodu v tolerančno obdobje. Slavia Centralis, 12(1), 113–132. https://doi.org/10.18690/scn.12.1.113–132.2019