Na okraj české reformace

Povzetek

Češki reformaciji na rob

Avtor v članku razmišlja o češki reformaciji, o njenih začetkih in sprejemanju reformacijskega gibanja v češkem okolju (v zvezi sspremembo načinov razmišljanja, v povezavi s spremembami v šolstvu, umetnosti, kulturi ipd.). Češko zgodovino opazuje iz ptičje perspektive v smeri k sodobnosti in razkriva, kako izrazito sled je češki tip reformacije pustil v češki zgodovini. Češko reformacijo spremlja vse od dobe Karla IV. in prizadevanj tega češkega kralja in rimskega cesarja za drugačno cerkev pa do 20. stoletja, ko se je spor glede dveh smeri religioznega čutenja v čeških deželah prenesel v dialog med T. G. Masarykom in J. Pekářem ter njunimi učenci in nasledniki; t. i. spor o smislu češke zgodovine ostaja nikoli dokončana medgeneracijska diskusija in je lahko eden od odgovorov na določeno vrsto odnosa češkega državljana do vere, religije in verskega čutenja. Avtor ugotavlja, da reformacija niti v Evropi niti v deželi »češke krone« nikoli ni bila enotna.