»Kaj si pa ti kot politik naredil za ta uspeh?!«: Raba strokovnega jezika diplomacije med poslankami in poslanci državnega zbora v letih od 1990 do 2018
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.18.1.%25p.2025Ključne besede:
jezik diplomacije, Državni zbor Republike Slovenije, poslanke in poslanci, korpus siParl 2.0, jezikovna kulturaPovzetek
Namen članka je ugotoviti, kako poslanke in poslanci državnega zbora uporabljajo strokovno izrazje s področja diplomacije. Na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize smo ugotovili, da poslanke in poslanci državnega zbora: (1) v svojih govornih nastopih pogosto uporabljajo strokovne izraze s področja diplomacije neustrezno ali na poljuden način; (2) v svojih nastopih, kadar govorijo o področju diplomacije, pogosto ne uporabljajo jezika stroke, temveč bolj družbeno razširjen publicistični jezik; (3) uporabljajo v svojih govorih politični jezik, ki temelji na pogovorni, ne pa na knjižni pogovorni ali knjižni zborni socialni zvrsti jezika.
Literatura
Borut BOHTE, Vasilka SANCIN, 2006: Diplomatsko in konzularno pravo. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Božo CERAR, 2021: Diplomatski pojmovnik. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve in Založba Fakultete za družbene vede.
Teun van DIJK, 1980: Textwissenschaft. Eine Intedisciplinäre Einführung. München: DT Verlag. https://books.google.si/books?id=MPUdlFJmH64C&pg=PR3&source=gbs_selected_pages&cad=1#v=onepage&q&f=false (23. 6. 2024).
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, 1961/64. Diplomatsko in konzularno pravo. Diplomatsko pravo – izbrane konvencije. Ur. Iztok Simoniti. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve in Založba Fakultete za družbene vede. 213–251.
Richard HAASS, 2013: Foreign Policy Beings at Home. New York: Basic books.
Jasmin HODŽIĆ, 2021: Hrvatski i bosanski jezik v RBiH (1992–1995) u svjetlu teorije jezičkog imperijalizma: jezička politika i školstvo. Slavia Centralis 14/1, 64–79.
Janja HOJNIK, 2018: Nacionalni jeziki v EU: med pravno zavarovano vrednoto in oviro za delovanje enotnega trga. Slavia Centralis 11/2, 16–32.
Nataša HRIBAR, 2001: Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem jeziku politikov. Jezik in slovstvo 47/7–8, 315–329.
Nataša HRIBAR, 2006: Sodobni slovenski politični jezik. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Damjan HUBER, 2022: Poudarki v slovenskem medijskem govoru z vidika izbranih jezikovnih enot. Jezik in slovstvo 67/4, 17–27.
Marko JESENŠEK, 2018: Slovenščina kot učni jezik in jezik sporazumevanja v slovenskem šolstvu. Slavia Centralis 11/2, 105–118.
Monika KALIN GOLOB, 2001: Jezikovne reže. Ljubljana: GV Revije.
Monika KALIN GOLOB, 2008: Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini. Ljubljana: Založba Fakultete za družbene vede.
Tomo KOROŠEC, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.
Mira KRAJNC, 2005: Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega političnega besedila. Slavistična revija 53/1, 27–47.
Mira KRAJNC IVIČ, 2015: Kohezivno-konektorska sredstva v besedilih, nastalih v predvolilnih obdobjih. Slavistična revija 63/3, 269–283.
Simona KRANJC, 1997: Govorjeni diskurz. Jezik in slovstvo 42/7, 307–319.
Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2009: Razvoj slovenskega strokovnega izrazja. Terminologija in sodobna terminografija. Ur. Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer in Marjeta Humar. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 49–73.
Tina LENGAR VEROVNIK, 2018: Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski mediji. Slavia Centralis 11/2, 144–157.
Jose Calvet de MAGALHAES, 1988: The pure concept of diplomacy. New York: Greenwood Press.
Andrej PANČUR, Tomaž ERJAVEC, Mihael ŠORN, Neja HRIBAR BLAJ, 2020: Slovenian parliamentary corpus (1990–2018). siParl 2.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI. 6. http://hdl.handle.net/11356/1300 (23. 6. 2024).
Marija PERIĆ ŠORMAZ, 2024: Pejoracija i imenovanje političara u komentarima čitatelja. Slavia Centralis 17/1, 77–97.
Breda POGORELEC, 1965: Vprašanja govorjenega jezika. Jezikovni pogovori. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Pogovor z osebo A (različna leta, 2023, verifikacija 2024). E-pošta, korespondenca, 3. 7. 2024.
Robert D. PUTNAM, 1988: Diplomacy and domestic politics: the logic of two-level games. International Organization 42/3, 427–460.
Deborah, SCHIFFRIN, 1994: Approaches to discourse. Bambridge: Blackwell.
Iztok SIMONITI, 1994: Diplomatsko pravo. Ljubljana: Založba Fakultete za družbene vede.
Iztok SIMONITI (ur.), 2014: Diplomatsko pravo – izbrane konvencije. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve in Založba Fakultete za družbene vede.
Iztok SIMONITI, Irena JAGER AGIUS, 2014: Diplomatsko in konzularno pravo. Diplomatsko pravo – izbrane konvencije. Ur. Iztok Simoniti. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve in Založba Fakultete za družbene vede, 3–60.
Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ, 2014. https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=%2A (23. 6. 2024).
Mojca SMOLEJ, 2006: Vpliv besedilne vrste na uresničitev skladenjskih struktur (primer narativnih besedil v vsakdanjem spontanem govoru). Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Marko SNOJ, 2016: Geslo ‘ambasador’ v Etimološkem slovarju. https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4284769/ambasda?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=ambasador&referencedHeadword=ambas%c8%83dor (23. 6. 2024).
Hotimir TIVADAR, 2015: Razmerje med domačim in tujim v govorjenem knjižnem jeziku 3. tisočletja. Leopold Volkmer: Prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 139–149.
Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Boštjan UDOVIČ, 2023: »Le vstani, vbôrni národ moj, do dánes v prah teptán«: o nastajanju diplomatske terminologije na Slovenskem in njenih zagonetkah. Teorija in praksa 60/2, 253–268.
Boštjan UDOVIČ, 2016: Vpliv jezika diplomacije na normo knjižnega jezika. Slavistična revija 64/3, 365–384.
Boštjan UDOVIČ, Monika KALIN GOLOB, 2019: Med navdušenjem in razočaranjem: analiza poročanja treh slovenskih tiskanih dnevnikov o odločbi arbitražnega sodišča. Slavistična revija 67/4, 587–603.
Boštjan UDOVIČ, Tanja ŽIGON, Marija ZLATNAR MOE, 2011: Posebnosti prevajanja strokovnega jezika diplomacije: primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Slavistična revija 59/3, 269–291.
Darinka VERDONIK, Iztok KOSEM, 2012: Key word analysis of discourses in Slovene speech: differences and similarities. Linguistica LII/1, 309–321.
Darinka VERDONIK, Ana ZWITTER VITEZ, 2020: Slovenski govorni korpus Gos. 1. e-izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020.
Tina LENGAR VEROVNIK, Monika KALIN GOLOB, Monika, 2020: Vpliv družbeno-političnih sprememb na medijske jezikovne prakse: štiri desetletja po akciji Slovenščina v javnosti. Teorija in praksa 57/posebna št., 40–54.
Tina LENGAR VEROVNIK, 2023: Vprašalni nagovori in druge besedilotvorne strategije v intervjujih na radiu in v podkastu: sredstvo žanra ali znak konverzacionalizacije?. Teorija in praksa 60/2, 237–252.
Zakon o zunanjih zadevah – ZZZ-NPB8. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1611 (23. 6. 2024).
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.