Semantično polje ljubezni in strahu v treh starejših in zadnjem slovenskem prevodu Pete Mojzesove knjige
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.16.2.175-190.2023Ključne besede:
Jurij Japelj, Matevž Ravnikar, Jurij Volc, Sveto pismo Stare zaveze, Peta Mojzesova knjiga, ljubezen in strah, semantična analizaPovzetek
Prispevek je rezultat primerjalne analize izbranih slovenskih prevodov vseh odlomkov Pete Mojzesove knjige, v katerih je v ospredju semantično polje ljubezni in strahu. Primerjava vključuje hebrejski izvirnik, dva najvplivnejša antična in tri starejše slovenske prevode Svetega pisma, in sicer prevod Jurija Japlja (1744–1807), neobjavljeni prevod Matevža Ravnikarja (1776–1845) in prevod Jurija Volca v t. i. Wolfovi Bibliji (1805–1885). S primerjalno analizo jezika in sloga glede na hebrejski izvirnik, grško Septuaginto in latinsko Vulgato ugotavljamo podobnosti in razlike v starejših treh in v zadnjem slovenskem prevodu Svetega pisma (SPJ) glede rabe besedišča, oblike paralelizma in parenetičnega sloga. Težišče je na ugotavljanju, kako se v Peti Mojzesovi knjigi leksem »ljubezni« povezuje z leksemom »strahu«, ki je pogosto le v navideznem nasprotju s pojmom ljubezni. Zanima nas, ali se ta pojma v Peti Mojzesovi knjigi izključujeta ali dopolnjujeta. Prispevek prinaša pomemben vpogled v kognitivno in čustveno vsebino pojmov »ljubezni« in »strahu« v hebrejščini in slovenskih prevodih Pete Mojzesove knjige.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.