Ženske v Cankarjevih romanih in nedokončani roman Marta

Povzetek

Danes je položaj ženske v evropski realnosti in romanih podoben položaju resnične in fikcijske ženske na začetku 20. stoletja, zato razprava ni samo analizirala glavnih ženskih likov v Cankarjevih romanih, ampak je interpretirala tudi konstrukcijo njihove identitete, aktualizirano skozi prizmo repatriarhializacije. Od desetih Cankarjevih romanov so ženske glavni liki kar v sedmih, njihova podoba pa se giblje od konservativne ambivalence svetnica – prešuštnica do moderne iskalke svobode in nemirne popotnice. Od vseh romanesknih likov je najbolj znana Francka kot simbol trpeče matere in slovenskega naroda. Njena delna mitologizacija in idealizacija ohranjata nekatere stereotipne predstave ženske, ki so očitno modernizirane že v romanu Gospa Judit: Judit je namreč najmodernejši Cankarjev ženski lik. Inovativne poteze zaznamujejo tudi Mileno v romanu Milan in Milena, ki je ubeseditev androginega principa, te pogoste rešitve prevrednotenja spolnih vlog v moderni, medtem ko je Marta najmočnejši ženski lik tudi zaradi androginosti: je zdravorazumarsko aktivna in samozavestna. Če bi Cankar roman Marta dokončal, bi bila slovenska književnost bogatejša še za en večplasten ženski lik. V svojih desetih romanih Ivan Cankar ni kritiziral samo konservativnega odnosa do žensk, ampak kar krivični kapitalizem v celoti, predvsem perverzni odnos do otroškega dela ter različne spolne zlorabe.