Jezikovna raba hrvaških priseljencev in njihova stališča: primer hrvaščine, angleščine in švedščine na Švedskem

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.18690/scn.15.1.106–137.2022

Ključne besede:

jezikovna politika, jezikovna raba, odnos do jezika, hrvaški priseljenci, Švedska

Povzetek

Članek obravnava analizo rabe jezika in odnosa do hrvaščine, angleščine in švedščine med hrvaškimi priseljenci na Švedskem. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2020 in je vključevala 64 hrvaških priseljencev na Švedskem. Vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi, je nastal po vzoru vprašalnika, ki sta ga Škifić in Grbas (2020) uporabila v svoji raziskavi o
rabi jezika in stališčih hrvaških priseljencev na Irskem. Rezultati raziskave kažejo pozitiven odnos anketirancev do bivanja na Švedskem, opozarjajo pa tudi na njihovo pripisovanje večjega pomena znanju švedščine kot angleščine. Trenutna raven znanja angleškega jezika anketirancev je bila ocenjena višje od njihove trenutne ravni znanja švedskega jezika, večji napredek pri znanju obeh jezikov pa je bil ugotovljen pri švedščini. Pri prepoznavanju prevladujoče rabe hrvaščine, angleščine in švedščine se je izkazalo, da so pomembna različna področja jezikovne rabe, za zaposlitev pa sta se kot pomembna izkazala tako znanje švedščine kot tudi znanje angleščine.

Biografija avtorja

  • Sanja Škifić, University of Zadar

    Zadar, Hrvaška. E-pošta: sskific@unizd.hr

Objavljeno

15-04-2022

Številka

Rubrika

Prispevki

Kako citirati

Škifić, S. (2022). Jezikovna raba hrvaških priseljencev in njihova stališča: primer hrvaščine, angleščine in švedščine na Švedskem. Slavia Centralis, 15(1), 106–137. https://doi.org/10.18690/scn.15.1.106–137.2022