Jezikovna raba hrvaških priseljencev in njihova stališča: primer hrvaščine, angleščine in švedščine na Švedskem
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.15.1.106–137.2022Ključne besede:
jezikovna politika, jezikovna raba, odnos do jezika, hrvaški priseljenci, ŠvedskaPovzetek
Članek obravnava analizo rabe jezika in odnosa do hrvaščine, angleščine in švedščine med hrvaškimi priseljenci na Švedskem. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2020 in je vključevala 64 hrvaških priseljencev na Švedskem. Vprašalnik, ki smo ga uporabili v raziskavi, je nastal po vzoru vprašalnika, ki sta ga Škifić in Grbas (2020) uporabila v svoji raziskavi o
rabi jezika in stališčih hrvaških priseljencev na Irskem. Rezultati raziskave kažejo pozitiven odnos anketirancev do bivanja na Švedskem, opozarjajo pa tudi na njihovo pripisovanje večjega pomena znanju švedščine kot angleščine. Trenutna raven znanja angleškega jezika anketirancev je bila ocenjena višje od njihove trenutne ravni znanja švedskega jezika, večji napredek pri znanju obeh jezikov pa je bil ugotovljen pri švedščini. Pri prepoznavanju prevladujoče rabe hrvaščine, angleščine in švedščine se je izkazalo, da so pomembna različna področja jezikovne rabe, za zaposlitev pa sta se kot pomembna izkazala tako znanje švedščine kot tudi znanje angleščine.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.