Van vroegchristelijk tot seculier universalisme en tolerantie bij Slavoj Žižek en Stefan Hertmans

Povzetek

Zgodnjekrščanski univerzalizem z nastopom apostola Pavla je bil vse prej kot univerzalen, saj je izključeval Drugega in kazal močno težnjo po poenotenju ter izenačitvi, ki se v krščanstvu kaže vse do danes in se odraža v našem družbenem sistemu. Nestrpnost do Drugega, ki iz tega izhaja, je pogost pojav, rešitev zanj pa ni le v vzajemni strpnosti in spoštovanju, temveč tudi v primerni razdalji do Drugega in v emancipatornem boju, globoko ukoreninjenem že v zgodnjih krščanskih učenjih. V hegeljanskem smislu gre v tem boju za preseganje partikularnosti – in ne za njegovo odrekanje –, ker le to vodi v človeško univerzalno.