Matične knjige s preloma 19. in 20. stoletja kot zrcalo jezikovne politike med Muro in Savo

Povzetek

Analiza uveljavljanja slovenščine v matičnih knjigah v Lavantinski škofiji med letoma 1870 in 1919 kaže, da je bila nemščina zamenjana v 92,4 % župnij kot odločitev istega župnika ali ob njegovi menjavi. V 7,5 % župnij je nem- ščina ohranjena do leta 1918/1919 (nekatera mesta, jezikovni kontinuum ob meji). Posamezne dekanije so glede menjave jezika deloma izvajale jezikovno politiko, pri čemer dihotomija mesto vs. podeželje ni bila odločilna. Odločilno vlogo je imel posamezni župnik in njegova nacionalna angažiranost, ki ji je lahko nasprotovala lastna visoko razvita večjezičnost in jezikovno preklapljanje v vsakdanjiku. Ob tem nam raziskava omogoča tudi identificiranje vzporednic z uveljavljanjem slovenščine v šolstvu.