Defiance of Motherhood as an Inherited Tradition and Motherhood as Redemption in the Works by Božena Víková-Kunětická and Jelena Dimitrijević
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.17.2.103-123.2024Ključne besede:
materinstvo, prekinitev s tradicijo, sociologija družine, ženski princip, svobodaPovzetek
V prispevku predstavljam dvojni vidik materinstva v romanu Vzpoura (1901) češke avtorice Božene Víkove-Kuněticke (1862–1934) in romanu Nove (1912) srbske avtorice Jelene Dimitrijević (1862–1945). Čeprav sledita podobni pesniški usmeritvi, imata različne pristope pri upodabljanju istih tem. Medtem ko Jelena Dimitrijević situacije v turškem in ameriškem okolju prikazuje z ostrim očesom, osredotočeno predvsem na medosebne odnose in vedenje žensk ter njihovo vključevanje v družbo, je Božena Víková-Kunětická bolj zaskrbljena zaradi konkretnih težav, skozi katere prehajajo njene junakinje (npr. nezvestoba v zakonu, nosečnost izven zakona, odstopanje od tradicij in družbeno-kulturnih konvencij). Čeprav sta romana Vzpoura in Nove zelo različna v svoji umetniški in vsebinski strukturi, je njun skupni element motiv deklet, ki odrastejo na začetku 20. stoletja in se upirajo pričakovanju nadaljevanja tradicionalnih odnosov v družini. V obeh romanih je materinstvo doživljeno kot niz določenih in dovoljenih dejanj ter praks pričakovanega vedenja, ki jih ni dovoljeno kršiti, vendar se materinstvo lahko razume tudi v širšem smislu, saj se nanaša na funkcijo in vlogo žensk v patriarhalni družini in konzervativni družbi. V tem kontekstu sem poskušala identificirati primerjalno podobne in različne elemente, ki jih avtorici uporabljata za opis določenih težav (npr. odnos žensk do tradicije, njihova uporniška drža, njihovo izzivanje in vprašanje svobodne izbire). Obe avtorici prikazujeta junakinje, ki se upirajo materinstvu kot naloženi tradicionalni vlogi žensk v patriarhalni družbi, vendar prav tako enako prepoznata elemente odrešenja glavnih junakinj prav skozi rojstvo otrok v povezavi s predhodnim zavračanjem tradicije. Čeprav si ti dve stališči nasprotujeta, kažeta globlje arhetipske vidike funkcije ženskosti in samoizpolnitve junakinj.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.