Femmes fatales v dramatiki cesarsko-kraljeve monarhije: od Wedekinda in Wyspiańskega do Robide in Cerkvenika

Avtorji

  • Krištof Jacek Kozak University of Primorska Faculty of Humanities , Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem

DOI:

https://doi.org/10.18690/scn.17.2.50-63.2024

Ključne besede:

femme fatale, satanska ženska, svetnica, fin de siècle, poljska književnost moderne, slovenska književnost moderne

Povzetek

Motiv žensk, ki s svojo zapeljivostjo usodno vplivajo na moške, ima v svetovni umetnosti že dolgo zgodovino, vendar so posebej razločno t. i. usodne ženske (femmes fatales) vstopile v umetnost fin de siècla na Dunaju. Paradigmatični so tako postali liki F. Wedekinda, A. Schnitzlerja ali O. Kokoschke in njihov vpliv se je širil do meja monarhije, kjer so jih na različne načine adaptirali. Medtem ko se je po preverbi literarnih del na Poljskem (S. Przybyszewski, S. Witkiewicz, S. Wyspiański) izkazalo, da so avtorji prevzeli veliko manj usodno in uničujočo različico usodne ženske, se je na Slovenskem (E. Gangl, A. Robida, A. Cerkvenik), nasprotno, razvila njena najbolj radikalna, usodna, celo satanska različica.

Biografija avtorja

  • Krištof Jacek Kozak, University of Primorska Faculty of Humanities, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem

    Koper, Slovenija. E-pošta: kjkozak@fhs.upr.si 

Prenosi

Objavljeno

18-12-2024

Številka

Rubrika

Prispevki

Kako citirati

Kozak, K. J. (2024). Femmes fatales v dramatiki cesarsko-kraljeve monarhije: od Wedekinda in Wyspiańskega do Robide in Cerkvenika. Slavia Centralis, 17(2), 50-63. https://doi.org/10.18690/scn.17.2.50-63.2024