Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.18.1.%25p.2025Ključne besede:
dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, ravensko-gorički govor, glasoslovje, Cankova, Avgust PavelPovzetek
V prispevku osvetljujemo glasoslovno podobo prekmurskega govora vasi Cankova, ki ga slovenska dialektologija uvršča v ravensko-gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Narečno gradivo je bilo zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (od konca
90-ih let do danes) in je v članku primerjano z narečnim gradivom, objavljenim leta 1909 v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla. V prispevku so podrobneje predstavljene osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti govora.
Literatura
Metka FURLAN, 2005: Iz primorske leksike. Annales. Series historia et sociologia 15/2, 405–410.
Januška GOSTENČNIK, 2022: Fonološki opis govora kraja Večeslavci (SLA T397). Jezikoslovni zapiski: zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 28/2, 125–149.
Marc L. GREENBERG, 1993: Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja. Slavistična revija 41/4, 465–487.
Marija GERE, 1993: Govor Cankove. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Tjaša JAKOP, 1998: Pavlovo Glasoslovje slovenskega cankovskega narečja (s prevodom vokalizma). Diplomsko delo. Ljubljana.
Tjaša JAKOP, 2006: Leksika in frazeologija v Pavlovem glasoslovju slovenskega cankovskega narečja. Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Ur. Mihaela Koletnik, Vera Smole. (Zora, 41). Maribor: Slavistično društvo. 352–359.
Tjaša JAKOP, 2017: Govor Cankove od Pavlovega Glasoslovja (1909) dalje. Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci = August Pavel among the Slovenians, Hungarians and Austrians. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 53–64.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Narečna podoba Prekmurja. Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 9–16.
Tine LOGAR, 1975: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tine LOGAR in Jakob RIGLER, 1983: Karta slovenskih narečij. (Priredila na osnovi Ramovševe dialektološke karte slovenskega jezika, novejših raziskav in gradiva Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU; svetovalec za narodno mejo V.[ladimir] Klemenčič; izdelal Geodetski zavod SRS, kartografski oddelek; merilo 1 : 350.000). Ljubljana: DDU Univerzum.
Vilko NOVAK, 1936: Izbor prekmurske književnosti. Celje: Družba sv. Mohorja v Celju.
Avgust PAVEL, 1909: A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana. Budimpešta: A Magyar Tudományos Akadémia.
SLA 3.1 = Jožica ŠKOFIC, K armen K ENDA-JEŽ, Danila Z ULJAN KUMAR, Mojca KUMIN HORVAT, Januška GOSTENČNIK, Tjaša JAKOP, Matej ŠEKLI, Nina PAHOR, 2023: Karta slovenskih narečij (različica 2023). Slovenski lingvistični atlas 3: Kmetovanje. Atlas. (Jezikovni atlasi). Ur. Jožica Škofic idr. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 10–11.
Marko SNOJ, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Založba Modrijan.
Marko SNOJ, 32016: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. https://fran.si/ (20. 5. 2025).
Zinka ZORKO, 1994: Panonska narečja. Enciklopedija Slovenije 8. Ur. Marjan Javornik idr. Ljubljana: Mladinska knjiga. 232–233.
Zinka ZORKO, 2008: Prekmursko ravensko podnarečje na Cankovi. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 257–269.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.