Some Aspects of Housing in Slovenia
Ključne besede:
stanovanja, tržišče stanovanjske gradnje, stanovanjska gradnja, okoljski učinkiPovzetek
Z vidika zagotavljanja ponudbe stanovanj je stanovanjska politika neločljivo povezana z gradbeništvom, ki je pomembna gospodarska panoga. V Sloveniji je gradbeništvo največji razcvet doživelo leta 2008, gospodarska kriza pa ga je prizadela bolj kot v povprečju preostalo gospodarstvo. Gradnja, vzdrževanje stanovanj in bivanje v njih prinašajo tudi številne negativne vplive na okolje. V skladu s smernicami EU je Slovenija v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 kot svoje cilje opredelila pred- vsem spodbujanje izboljšanja energijske učinkovitosti stavb ter spodbujanje tehnološkega razvoja na področju materialov, stavbnega pohištva, energetskih tehnologij idr. Za Slovenijo je značilen visok delež lastniško zasedenih stanovanj, kar ima več negativnih posledic. Ta značilnost je tudi eden izmed pomembnih razlogov za nizko mobilnost ljudi, kar negativno vpliva tudi na trg delovne sile. Ukrepi stanovanjske politike v Sloveniji, ki so že od ustanovitve Stanovanjskega sklada RS deležni veliko kritike, so v preteklosti vodili zlasti v podporo povpraševanju po stanovanjih in s tem posledično do cenovne precenjenosti stanovanjskih enot. Stanovanjska politika bi se zato morala osredotočiti na uravnovešenje ponudbe in povpraševanja po stanovanjih ob hkratni usmerjenosti v trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. Kot eno izmed možnosti predlagamo usklajeno delovanje občin z urejanjem komunalno opremljenih parcel ob pomoči sredstev iz evropskih strukturnih skladov ter skla- dov, ki bodo spodbujali trajnostno usmerjeno gradnjo.
Literatura
Andrews, D., A. Caldera Sánchez in A. Johansson (2011). Housing Markets and Structural Policies in OECD Co- untries, OECD Economics Department Working Papers, No. 836, OECD Publishing.
Coulson, N., in L. Fisher (2009). Housing Tenure and Labor Market Impacts: The Search Goes On, Journal of Urban Economics, No. 65.
Eurostat Yearbook – Europe in Figures 2011 (2012), European Comission. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4608).
Kastelic, Š., in Z. Primožič (2012). Gibanje gradbene dejavnosti v preteklem desetletju, Statistični urad RS, marec 2012 (pridobljeno 10. 4. 2012 s spletne strani:
Korez-Vide, R., in P. Tominc (2010). Izzivi Slovenije na področju izkoriščanja priložnosti enotnega trga Evropske unije. V: Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja : slovenski podjetniški observatorij 2009/10 (Slovenski podjetniški observatorij), ur. M. Rebernik, K. Širec. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2010: 113–129.
Miklič, E. (2011). Naseljena stanovanja, Slovenija, 1. januar 2011, Statistični urad RS, december 2011. (Pri- dobljeno 10. 4. 2012 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4420 ).
Moll, S., in D. Watson (2009). Environmental Pressures from European Consumption and Production: A study in integrated environmental and economic analysis, European Topic Centre on Sustainable Consumption and Production, Copenhagen: Denmark.
Pandey, D., M. Agrawal in J. S. Pandey (2011). Carbon footprint:current methods of estimation, Environmental Monitoring and Assessment, 178 (1–4): 135–160.
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Uradni list RS, 52/2010.
Stanovanjski zakon (SZ-1). Uradni list RS, 69/2003.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E). Uradni list RS, 10/2012.