ODSTOPANJE MAGNETNEGA POLJA DALJNOVODA ZA TRI RAZLIČNE DEFINICIJE TOKOVNEGA NERAVNOVESJA

Povzetek

Po mednarodnih standardih se za izpostavljenost nizkofrekvenčnemu magnetnemu polju, ki ga ustvarjajo nadzemni daljnovodi opravljajo meritve, katere je potrebno ekstrapolirati. Meritve magnetnega polja okoli vodnika in toka v vodniku je potrebno opravljati v enakem časovnem intervalu. Postopek ekstrapolacije pomeni izračun največjega magnetnega polja, ki se pojavi pri največjem linijskem toku. Izračun temelji na razmerju med tokom v daljnovodu in magnetnim poljem okoli daljnovoda, kar velja le, če so tokovi v ravnovesju. Razmerje med tokovnim neravnovesjem in magnetnim poljem bi lahko izboljšalo postopek ocenjevanja, vendar standardi tega ne upoštevajo. V literaturi je moč zaslediti več različnih definicij tokovnega neravnovesja. V tem prispevku je predstavljena primerjava med tremi različnimi definicijami tokovnega neravnovesja in njihovega razmerja do odstopanja magnetnega polja. Magnetno polje se izračuna v bližini zbiralke, pri čemer se lahko enak postopek uporabi pri nadzemnih daljnovodih. Definicija tokovnega neravnovesja je v tem prispevku izpeljana iz napetostnega neravnovesja, pri čemer je ena od treh definicij izpeljana iz faznega neravnovesja. Ugotovitve so pokazale, da je razmerje med tokovnim neravnovesjem in največjim odstopanjem magnetnega polja sorazmerno.