Strategije prevajanja neizraženega spola in števila v poeziji: primer Andrée Chedid

Povzetek

V prispevku so ob razmisleku o spolu lirskega subjekta v spolskih jezikih zbrane strategije prevajanja poezije, kjer v izvirnem jeziku spol lirskega subjekta ni izražen, ustroj ciljnega jezika pa zahteva določitev spola. Ob poudarku, da je nevtralnost določenega spola arbitrarna in da je poezija področje jezika, kjer je možna visoka stopnja fleksibilnosti slovnice oz. kreativnosti pri izbiranju oblik znotraj danosti ciljnega jezika, se prispevek na svoj način vključuje v diskusijo o spolno občutljivi rabi jezika in obenem z zbiranjem poetičnih in ustvarjalnih ubesedovalnih strategij širi možnosti spolno občutljive rabe slovenščine. V manjši meri se članek posveča tudi jezikovni danosti slovenskega jezika, kjer je za neednino možna izbira med množino in dvojino, s čimer je možno pomen pesmi preusmerjati k različnim interpretacijam.