Razhajanje med prepričanji in realnostjo pri razumevanju sistemov pridelave sadja
DOI:
https://doi.org/10.18690/analipazuhd.10.1-2.89-111.2024Ključne besede:
lokalna pridelava, odločitve potrošnikov, sistem pridelave sadja, nakupovalne navade, trajnostna pridelavaPovzetek
Študija prikazuje razkorak med samoocenjeno in dejansko seznanjenostjo slovenskih potrošnikov s sistemi pridelave sadja ter njihovimi nakupnimi navadami. Raziskava, ki je zajela 248 potrošnikov z različnimi demografskimi značilnostmi, je pokazala, da potrošniki slabo poznajo razlike med sistemi pridelave. Največji razkorak je bil opažen pri ekološkem sistemu, saj ga je 91,5 % anketirancev menilo, da poznajo, a ga je pravilno prepoznalo le 52,0 %. Pri integriranem in konvencionalnem sistemu je bil razkorak statistično neznačilen. Biodinamični sistem je pravilno prepoznalo 46,0 %, sistem brez ostankov pesticidov ("0,0 MRL") 52,4 %, ekstenzivni sistem pa 39,9 % anketirancev. Spol, starost in kraj bivanja niso pomembno vplivali na pravilno prepoznavanje, razen pri konvencionalnem sistemu, ki so ga bolje prepoznali starejši od 30 let. Večina anketirancev kupuje osnovna živila v trgovinah (75,4 %), medtem ko 30,3 % sadje kupuje neposredno pri lokalnih pridelovalcih. Kljub naklonjenosti lokalno in trajnostno pridelani hrani potrošniki niso pokazali zadostnega poznavanja sistemov pridelave sadja.
