Poselitvena struktura dolnjega Prekmurja v 17. in 18. stoletju
DOI:
https://doi.org/10.18690/analipazuhd.1.2.87-95.2015Ključne besede:
dolnje Prekmurje, poselitev, 17. in 18. stoletje, turški vpadi, spremembePovzetek
V prispevku je izpostavljen južni oziroma dolnji del Prekmurja, ki je kot prekmurski del beksinskega arhidiakonata med leti 1094−1777 spadal v zagrebško škofijo. V ta del je poleg madžarskih župnij spadalo tudi pet slovenskih župnij: Dolnja Lendava, Turnišče, Dobrovnik, Bogojina in od leta 1760 še župnija Beltinci. Poudarek je na slednjih, in sicer skuša prispevek na podlagi razpoložljivih in dostopnih virov ter literature prikazati poselitveno stanje in nastale spremembe skozi 17. in 18. stoletje. Spremembe so nedvomno bile, saj je bilo Prekmurje v 17. stoletju prežeto z nevarnostmi kot so Turki in njihovi vpadi ter s tem posledično razne bolezni. V 18. stoletju, ko so turški vpadi prenehali, pa je nastopilo mirnejše obdobje z višjo gospodarsko ravnjo in to je tudi eden ključnih vzrokov, da je prebivalstvo začelo postopoma naraščati.
