Health-related quality of life in Slovenian pediatric and young adult patients with rare kidney diseases
Kakovost življenja slovenskih otrok in mladih odraslih z redkimi boleznimi ledvic
DOI:
https://doi.org/10.18690/actabiomed.282Ključne besede:
redke bolezni ledvic, PedsQL, kakovost življenja, otroci, kronična ledvična bolezenPovzetek
Namen: Pacienti z redkimi boleznimi ledvic potrebujejo posebno zdravstveno obravnavo in neredko doživljenjsko zdravljenje. Pomemben aspekt je njihova kakovost življenja, na katero vplivajo številni dejavniki. V tej presečni študiji smo nameravali oceniti kakovost življenja otrok in mladih odraslih z redkimi ledvičnimi boleznimi, da bi lahko izboljšali njihovo oskrbo. Članek izhaja iz naše raziskovalne naloge »Kvaliteta življenja otrok z redkimi boleznimi ledvic in njihovo zdravljenje«, ki je 6. 12. 2024 prejela Dekanovo priznanje za študente.
Metode: Študija je potekala pod vodstvom Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in je vključila 2–25-letne bolnike z redkimi boleznimi ledvic iz registra ERKReg (angl. European Rare Kidney Disease Registry). Udeleženci oziroma njihovi starši so izpolnili standardiziran vprašalnik o kvaliteti življenja otrok (angl. PedsQL). Analizirali smo 69 vprašalnikov otrok in 58 vprašalnikov staršev. Rezultati so predstavljeni z deskriptivnimi metodami. Za določitev razlik v funkcioniranju med starostnimi skupinami smo uporabili Kruskal-Wallisov test in Dunnov post-hoc test z Bonferronijevo korekcijo. Odgovore staršev in otrok smo primerjali s pomočjo t-testa za parne vzorce.
Rezultati: Otroci so skupno kakovost življenja ocenili z mediano 82,5 (IQR = 17,45), njihovi starši pa s 83,91 (IQR = 17,85), tj. od skupno 100 možnih točk. Mladostniki bolje funkcionirajo na socialnem področju kot mlajši otroci (H = 11,335; p = 0,023). Odgovori staršev se ujemajo z odgovori otrok na fizičnem (t = -0,354; p = 0,725), čustvenem (t = -0,574; p = 0,569), socialnem (t = 0,061; p = 0,951), šolskem (t = -0,271; p = 0,787) in skupnem področju (t = -0,765; p = 0,448).
Zaključek: Udeleženci imajo dobro splošno kakovost življenja, kar poudarja pomen dosedanje in prihodnje multidisciplinarne oskrbe ter nadaljnjih intervencij za preprečevanje morebitnega poslabšanja.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Nina Trstenjak, Nastja Zupanc, Nataša Marčun Varda (Author)

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.