Risk factors for surgical site infection following craniotomy: a 10-year retrospective cohort study

Dejavniki tveganja za pojav okužbe po kraniotomiji: 10-letna retrospektivna kohortna študija

Avtorji

  • Hojka Rowbottom University of Maribor, Faculty of Medicine , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Author
  • Borut Hribernik General and Teaching Hospital Celje, Department of Traumatology , Splošna bolnišnica Celje, Travmatološki oddelek Author
  • Janez Ravnik University of Maribor, Faculty of Medicine; University Medical Centre Maribor, Clinic for Surgery, Department of Neurosurgery , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta; Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za kirurgijo, Oddelek za nevrokirurgijo Author

DOI:

https://doi.org/10.18690/actabiomed.228

Ključne besede:

kraniotomija, dejavniki tveganja,okužba kirurške rane

Povzetek

Namen: Kraniotomija je osnovni nevrokirurški pristop, ki je povezan z zapleti, med katere spada okužba kirurške rane, za pojav katere so dejavniki tveganja še vedno nepopolno definirani. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za pojav okužbe kirurške rane pri odraslih bolnikih, operiranih na Oddelku za nevrokirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno študijo, v kateri smo analizirali podatke za obdobje od januarja 2009 do avgusta 2019. Primerjali smo podatke bolnikov, ki so razvili okužbo kirurške rane, s podatki tistih, ki okužbe niso razvili. 66 bolnikov je razvilo okužbo kirurške rane, v kontrolno skupino smo naključno uvrstili 70 bolnikov brez omenjene rane. V raziskavo smo vključili  le bolnike, ki so po opravljeni elektivni kraniotomiji potrebovali kirurško zdravljenje okužene kirurške rane. Rezultati: Med 1192 bolniki, ki so v opazovanem obdobju imeli opravljeno kraniotomijo, je 66 (5,5 %) bolnikov razvilo okužbo kirurške rane. Najpogosteje je prišlo do razvoja osteomielitisa (66,7 %) in epiduralnega abscesa (63,6 %), najpogosteje izoliran povzročitelj pa je bil Propionibacterium acnes (54,5 %). V raziskavi so se kot dejavniki, povezani s pojavom okužbe kirurške rane, izkazali uporaba izdelka Surgicel® (p = 0,0019, Fisherjev natančni test), duralni nadomestki (p = 0,0028, Fisherjev natančni test), samolepilna dura (p = 0,0274, Fisherjev natančni test), zapiranje kože s šivi (p = 0,0001, Fisherjev natančni test), opravljena frontalna kraniotomija (p = 0,0328, Fisherjev natančni test) in pooperativno predpisovanje glukokortikoidov (p = 0,04, Fisherjev natančni test). Zaključek: Z našo študijo smo prepoznali določene dejavnike tveganja, povezane s pojavi okužbe kirurške rane, ki jih lahko odpravimo in tako znižamo pojavnost tovrstnega operativnega zapleta oz. zaplet hitreje prepoznamo.

Biografije avtorja

  • Hojka Rowbottom, University of Maribor, Faculty of Medicine, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

    Maribor, Slovenija.

  • Borut Hribernik, General and Teaching Hospital Celje, Department of Traumatology, Splošna bolnišnica Celje, Travmatološki oddelek

    Celje, Slovenija.

  • Janez Ravnik, University of Maribor, Faculty of Medicine; University Medical Centre Maribor, Clinic for Surgery, Department of Neurosurgery, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta; Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za kirurgijo, Oddelek za nevrokirurgijo

    Maribor, Slovenija.

Objavljeno

11.09.2022

Številka

Rubrika

Klinična študija

Kako citirati

Rowbottom, H. ., Hribernik, B. ., & Ravnik, J. . (2022). Risk factors for surgical site infection following craniotomy: a 10-year retrospective cohort study: Dejavniki tveganja za pojav okužbe po kraniotomiji: 10-letna retrospektivna kohortna študija. Acta Medico-Biotechnica, 15(1), 10-21. https://doi.org/10.18690/actabiomed.228

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)