Lifestyle of medical students

Življenjski slog študentov medicine

Avtorji

  • Matej Žnidarič University of Maribor, Faculty of Medicine , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Author
  • Iza Zavodnik University of Maribor, Faculty of Medicine , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Author
  • Lucijan Lučič Šrajer University of Maribor, Faculty of Medicine , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Author

DOI:

https://doi.org/10.18690/actabiomed.194

Ključne besede:

življenski slog, študenti medicine, krizna situacija, psihofizična obremenjenost

Povzetek

Namen: Izhajajoč iz opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da je zdrav življenjski slog način za zmanjšanje resne obolevnosti in zgodnje umrljivosti, smo se namenili preveriti, kako se življenjski slog študentov medicine spreminja z leti študija. Izhajali smo iz predpostavke, da na zdrav življenjski slog vplivajo številni dejavniki, ki so ključni pri ohranjanju in varovanju zdravja.

Metode: V raziskavo, ki je potekala v študijskem letu 2017/18, smo vključili 165 študentov medicine, in sicer 57 moških in 108 žensk iz 1., 3. in 5. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo v slovenščino prevedenega standardiziranega vprašalnika samoocenjevalnega tipa: The FANTASTIC Lifestyle Assessment Instrument, ki vključuje glavne dimenzije življenjskega sloga (telesna aktivnost, prehrana, kajenje in uživanje substanc, alkoholne navade, spalne navade). Sami smo dodali še dimenzije psihičnega stanja, socialne vključenosti in altruizma ter študijskih dejavnosti.

Rezultati: V izbranem vzorcu študentov medicine so opazni neželeni odkloni v življenjskih navadah, v začetnem entuziazmu nad izbiro študija ter v znamenjih slabše obvladane stresne situacije, ki jo očitno predstavlja prehod iz predkliničnega v klinični del študija. Z dolžino študija medicine se med zajetimi študenti povečuje obseg nezdravih življenjskih navad, pri čemer je situacija med študenti tretjega letnika videti kot krizna situacija (najviši obseg uživanja nedovoljenih substanc in zdravil brez/z receptom (p = 0,003), pomanjkanje življenjskih ciljev, smisla, manjša povezanost s fakulteto (p = 0,000) ter upad altruizma (p = 0,007)).

Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da se z dolžino študija medicine začnejo pojavljati nezdravi vzorci življenjskega sloga. Predvsem v tretjem letu začne naraščati stresna (psihofizična) obremenjenost v obliki krizne situacije. Iz teh razlogov je v primeru študija medicine priporočljivo izvajanje skupinsko organiziranih oblik podpore po načelih samopomoči.

Biografije avtorja

  • Matej Žnidarič, University of Maribor, Faculty of Medicine, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

    Maribor, Slovenija. E-pošta: matej.znidaric97@gmail.com

  • Iza Zavodnik, University of Maribor, Faculty of Medicine, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

    Maribor, Slovenija.

  • Lucijan Lučič Šrajer, University of Maribor, Faculty of Medicine, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

    Maribor, Slovenija.

Objavljeno

29.11.2021

Številka

Rubrika

Klinična študija

Kako citirati

Žnidarič, M., Zavodnik, I., & Lučič Šrajer, L. (2021). Lifestyle of medical students: Življenjski slog študentov medicine. Acta Medico-Biotechnica, 13(1), 41-49. https://doi.org/10.18690/actabiomed.194

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)