Early diagnosis of giant cell arteritis - the basis of good outcome

Zgodnja diagnoza velikoceličnega arteritisa - osnova za dober izhod

Avtorji

  • Iztok Holc University Medical Centre, Division of Internal Medicine, Department of Rheumatology; University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Internal Medicine , Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za revmatologijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino Author

DOI:

https://doi.org/10.18690/actabiomed.160

Ključne besede:

temporalni arteritis, pozna napotitev, intervencijska klinika

Povzetek

Namen: Nezdravljen gigantocelični arteritis lahko vodi v trajno slepoto ali možgansko kap. Namen raziskave je bil oceniti/ovrednotiti diagnostične postopke in zdravljenje temporalnega arteritisa na Oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega Centra Maribor.

Metode: Opravljena je bila retrospektivna raziskava (od leta 2012–2017) pri bolnikih s temporalnim arteritisom. Pregledali smo epidemiološke podatke, čas do diagnoze in diagnostičnih postopkov. Rezultate smo obdelali s statističnim orodjem SPSS 22.0.

Glavni cilj: Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti čas med začetkom nastanka simptomov in sprejemom na Oddelek za revmatologijo in ugotoviti vzroke za zamudo pri postavitvi diagnoze.

Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (66% žensk) s temporalnim arteritisom starih 76,25 let (od 63 do 89 let). Od začetka nastanka simptomov do sprejema na Oddelek za revmatologijo je v povprečju poteklo 33,74 dni (od 0 do 180 dni). Diagnostični postopek je bil zaključen v 2,04 dnevih od sprejema na oddelek. Biopsija temporalne arterije je bila opravljena pri 52 od 53 bolnikov v 2 dnevih s preliminarnim histološkim izvidom v 2 dnevih od sprejema na oddelek. Biopsija je bila pozitivna v 43 (81,1%) primerih. Ultrazvok velikih žil je bil opravljen v 2 dnevih pri 19 (35,8%) bolnikih in je bil v vseh primerih skladen z diagnozo arteritisa velikih žil. 16 (30,2%) bolnikov je imelo revmatično polimialgijo, 35 (66%) bolnikov motnje vida, trajno je oslepelo 12 (22,64%) bolnikov na eno oko in 2 (2,8%) bolnika na obe očesi. Sedemnajst bolnikov (32,1%) smo začeli zdraviti z intravenoznimi pulzi metilprednizolona, povprečen odmerek peroralnega metilprednizolona je znašal 45,55 (± 15,54) mg. Vsi bolniki so prejeli nizek odmerek acetilsalicilne kisline.

Zaključek: Zgodnja diagnoza in zdravljenje gigantoceličnega arteritisa sta zelo pomembna, saj lahko napačno- ali ne- -diagnosticirana bolezen vodi v popolno slepoto. Z boljšo edukacijo in obveščenostjo laične populacije ter z boljšim dostopom in profesionalno edukacijo primarnega nivoja ter zgodnjo napotitvijo v sekundarne intervencijske ustanove bi lahko preprečili usodne zaplete ter trajne okvare pri bolnikih s temporalnim arteritisom.

Biografija avtorja

  • Iztok Holc, University Medical Centre, Division of Internal Medicine, Department of Rheumatology; University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Internal Medicine, Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za revmatologijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino

    Doc. dr., dr. med., Maribor, Slovenija. E–pošta: iztok.holc@ukc-mb.si

Objavljeno

29.11.2021

Številka

Rubrika

Klinična študija

Kako citirati

Holc, I. (2021). Early diagnosis of giant cell arteritis - the basis of good outcome: Zgodnja diagnoza velikoceličnega arteritisa - osnova za dober izhod. Acta Medico-Biotechnica, 11(1), 37-43. https://doi.org/10.18690/actabiomed.160

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)