Analysis of pregnant women with the diagnosis of gestational diabetes mellitus without oral glucose tolerance test confirmation in early pregnancy

Analiza nosečnic z diagnozo nosečnostna sladkorna bolezen, ki ni bila potrjena z oralnim glukoznim tolerančnim testom v zgodnji nosečnosti

Avtorji

  • Andrej Zavratnik University Medical Centre Maribor, Clinic for Internal Medicine, Department for Endocrinology and Diabetology ; University of Maribor, Faculty of Medicine , Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Author
  • Mitja Krajnc University Medical Centre Maribor, Clinic for Internal Medicine, Department for Endocrinology and Diabetology; University of Maribor, Faculty of Medicine , Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Author

DOI:

https://doi.org/10.18690/actabiomed.159

Ključne besede:

nosečnostna sladkorna bolezen, zgodnja nosečnost, glukoza na tešče, izidi nosečnosti

Povzetek

Namen: Cilj analize je ugotoviti delež nosečnic, ki jih je ginekolog napotil v diabetološko ambulanto Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pod diagnozo nosečnostna sladkorna bolezen (NSB), temelječo na neustrezno izvedeni meritvi glukoze na tešče (GNT). Dodatno smo želeli primerjati izide nosečnosti med podskupinama, in sicer tisto, ki ji je bila v 24. do 28. tednu nosečnosti z oralnim glukoznim tolerančnim testom (OGTT) potrjena NSB, in tisto, ki smo jo poimenovali brez– NSB. Obe podskupini smo v zgodnji nosečnosti opredelili kot "verjetno NSB ni prisotna".

Metode: Retrospektivno smo pregledali dokumentacijo 81 nosečnic, ki so bile napotene v naš center z diagnozo zgodnja NSB. Ker diagnoze s ponovnim testiranjem z OGTT nismo potrdili, so bile rutinsko še naprej vodene pri ginekologu. Nosečnice, pri katerih je ginekolog z OGTT v 24. do 28. tednu potrdil NSB, so bile ponovno napotene k diabetologu.

Rezultati: Povprečna starost celotne skupine je bila 30,5 ± 4,7 let, 91 % je bilo starih ≥ 25 let, 40 % je bilo pred nosečnostjo čezmerno težkih. Obdobje teščosti pred meritvijo GNT, krajše od 8 ur, smo ugotovili pri 36 %. Med podskupinama NSB in brez–NSB je večji delež z NSB poročal o stradalnem obdobju pred meritvijo GNT, krajšem od 8 ur (75 % vs. 32 %; p = 0,022), porodna teža je bila večja v podskupini GDM (3778 ± 588 g vs. 3316 ± 618 g; p = 0,048). V pojavljanju makrosomije, eklampsije, Carskega reza in obporodnih poškodb ni bilo razlik.

Zaključek: Ustrezna priprava po protokolu na meritev GNT lahko izboljša natančnost diagnosticiranja zgodnje NSB. Če edina izmerjena GNT v zgodnji nosečnosti le malo presega normalno območje, priporočamo retestiranje z OGTT. Tak pristop najverjetneje nima negativnih učinkov na izide nosečnosti.

Biografije avtorja

  • Andrej Zavratnik, University Medical Centre Maribor, Clinic for Internal Medicine, Department for Endocrinology and Diabetology ; University of Maribor, Faculty of Medicine, Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

    Maribor, Slovenija. E–pošta: andrej.zavratnik@ukc-mb.si

  • Mitja Krajnc, University Medical Centre Maribor, Clinic for Internal Medicine, Department for Endocrinology and Diabetology; University of Maribor, Faculty of Medicine, Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

    Maribor, Slovenija.

Objavljeno

29.11.2021

Številka

Rubrika

Klinična študija

Kako citirati

Zavratnik, A., & Krajnc, M. (2021). Analysis of pregnant women with the diagnosis of gestational diabetes mellitus without oral glucose tolerance test confirmation in early pregnancy: Analiza nosečnic z diagnozo nosečnostna sladkorna bolezen, ki ni bila potrjena z oralnim glukoznim tolerančnim testom v zgodnji nosečnosti. Acta Medico-Biotechnica, 11(1), 27-36. https://doi.org/10.18690/actabiomed.159