Legal basis for the development of the Slovenian health system - from the enlightenment to the second world war

Pravne osnove razvoja zdravstvenega sistema na slovenskem - od razsvetljenske dobe do II. svetovne vojne

Povzetek

Odnos bolnik – zdravnik je bil skozi vso zgodovino medicine intimne narave. Temeljil je na pričakovanjih bolnika, ki so bila več ali manj omejena s strokovnim znanjem zdravnika. Ekonomsko razmerje med njima je v začetku temeljilo na dogovoru, šele kasneje se je v ta odnos pričela vključevati tudi država s svojo regulativo. V rimski dobi je bilo to posredno, predvsem s higiensko zakonodajo, deloma tudi različnimi socialno – ekonomskimi predpisi. V zgodnjem srednjem veku je karitativna dejavnost samostanske medicine z na žalost omejenim medicinskim znanjem, predstavljala korak nazaj v razvoju zdravstvenega sistema. Šele z razvojem medicinskega znanja na nastajajočih univerzah, predvsem v času renesanse, so predpisi znova posegali na področje zdravstvene dejavnosti, boljše izobraževanje zdravnikov pa je postalo znanilec novih časov. V raziskovanem obdobju (od razsvetljenske dobe do II. svetovne vojne) se je država dokončno oblikovala kot tretji deležnik v sistemu, saj se je poleg zdravstvene dejavnosti oblikovalo zdravstveno zavarovalništvo, kar je bil začetek zdravstvenega sistema. To je predstavljalo kvalitetno osnovo za razvoj sodobne medicine in ureditev tako imenovane socialne države. V članku je na pregleden način obdelana osnovna zdravstvena zakonodaja na slovenskem v štirih različnih razvojnih obdobjih, in sicer Habsburške monarhije, Avstroogrske, Kraljevine SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) in Kraljevine Jugoslavije. Prikazan je razvoj zdravstvenega sistema v tem občutljivem obdobju, tako da je posebej s pravnega vidika obdelano zdravstveno zavarovalništvo in na drugi strani zdravstvena dejavnost. Vse to je pripeljalo do oblikovanja socialno-zdravstvene politike, brez katere sodobna država ne more obstajati.

Na razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji sta vplivala dva pomembna dejavnika. Prve so bile reforme, ki sta jih uvajala cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II. konec 18. stoletja. Drugi pomemben dejavnik je bilo ustanavljanje zavarovanja približno sto let kasneje.