Th17–Related Interleukins and Parameters of Oxidative/Nitrosative Events in Childhood Asthma

Interlevkini, povezani s Th17, in parametri, povezanimi z dušikovim oksidom pri astmi otrok

Avtorji

  • Elisabeth Fabian University of Vienna, Department of Nutritional Sciences , University of Vienna, Department of Nutritional Sciences Author
  • Peter Pölöskey Svábhegy National Institute for Pediatrics , Svábhegy National Institute for Pediatrics Author
  • Lajos Kósa Svábhegy National Institute for Pediatrics , Svábhegy National Institute for Pediatrics Author
  • Ibrahim Elmadfa University of Vienna, Department of Nutritional Sciences , University of Vienna, Department of Nutritional Sciences Author
  • Lajos Attila Réthy Svábhegy National Institute for Pediatrics ; National Institute for Child Health , Svábhegy National Institute for Pediatrics ; National Institute for Child Health Author

DOI:

https://doi.org/10.18690/actabiomed.55

Ključne besede:

astma, s Th17 povezani interlevkini, oksidativni stres, stres, povezan z dušikovim oksidom

Povzetek

Interlevkini, povezani s Th17, in parametri, povezanimi z dušikovim oksidom pri astmi otrok

Namen: Alergična astma je kronična pljučna bolezen s pomembno vnetno komponento, vključno z reaktivnimi spojinami kisika in dušika. Namen raziskave je bil raziskati odnos s Th17 povezanimi interlevkini (IL-6 in IL-10) in markerji vnetja, povezanimi z dušikovim oksidom pri otroški atopični astmi.

Metode: V raziskavo je bilo zajetih 35 otrok z astmo (AG) in 21 zdravih otrok (CG); z NIOX monitornim sistemom za dušikov oksid smo izmerili volumen frakcioniranega izdihanega dušikovega oksida (FENO). Nivo IL-6 in IL-10 v plazmi je bil analiziran z ELISA, malondialdehid (MDA) s HPLC.

Rezultati: V primerjavi s kontrolno skupino so astmatiki izdihali pomembno večjo količino FENO (p < 0,001) in imeli pomembno višje vrednosti IL-6 (p = 0,012). Pomembna korelacija je bila med aktivatorjem Th17, ki ga predstavlja IL-6, in FENO pri astmatikih, ne pa tudi pri kontrolni skupini. Plazemska koncentracija IL-10 je bila pomembno nižja pri astmatikih (p = 0,002) v primerjavi s kontrolno skupino. V obeh skupinah smo ugotovili statistično pomembno negativno korelacijo med IL-10 in FENO (AG: p = 0,020; CG: p = 0,008). Plazemske vrednosti MDA, ki je lipidni produkt peroksidacije in indikator oksidativnega stresa, so bile pri astmatikih pomembno zvišane (p < 0,001). Pri obeh skupinah je bila pomembna korelacija med MDA in IL-6, ne pa z IL-10.

Zaključek: Raziskava je potrdila pomembno povezanost s Th17 povezanimi citokini IL-6 in IL-10, vnetjem pljuč in sistemskim oksidativnim stresom pri otrocih z astmo. Mehanizmi, ki so vpleteni v te procese, še niso popolnoma razjasnjeni. Spremenjeno redoks ravnovesje ima najverjetneje pomemben vpliv na imunopatologijo astme.

Biografije avtorja

  • Elisabeth Fabian, University of Vienna, Department of Nutritional Sciences, University of Vienna, Department of Nutritional Sciences

    Dr., Dunaj, Avstrija. E–pošta: elisabeth.fabian@univie.ac.at

  • Peter Pölöskey, Svábhegy National Institute for Pediatrics, Svábhegy National Institute for Pediatrics

    Budimpešta, Madžarska.

  • Lajos Kósa, Svábhegy National Institute for Pediatrics, Svábhegy National Institute for Pediatrics

    Budimpešta, Madžarska.

  • Ibrahim Elmadfa, University of Vienna, Department of Nutritional Sciences, University of Vienna, Department of Nutritional Sciences

    Dunaj, Avstrija.

  • Lajos Attila Réthy, Svábhegy National Institute for Pediatrics ; National Institute for Child Health, Svábhegy National Institute for Pediatrics ; National Institute for Child Health

    Budimpešta, Madžarska.

Objavljeno

27.11.2021

Številka

Rubrika

Klinična študija

Kako citirati

Fabian, E. ., Pölöskey, . P., Kósa, L. ., Elmadfa, . I. ., & Attila Réthy, L. . (2021). Th17–Related Interleukins and Parameters of Oxidative/Nitrosative Events in Childhood Asthma : Interlevkini, povezani s Th17, in parametri, povezanimi z dušikovim oksidom pri astmi otrok. Acta Medico-Biotechnica, 4(2), 24-33. https://doi.org/10.18690/actabiomed.55