Pulse pressure in patients with arterial hypertension in Slovenia

Pulzni tlak pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji

Avtorji

  • Marjetka Pal University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Pharmacology and Experimental Toxicology , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Author
  • Marjan Pajntar Medical Chamber of Slovenia , Zdravniška zbornica Slovenije Author
  • Brane Leskošek University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Institute for Biostatistics and Medical Informatics , Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Author
  • Jože Drinovec University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Clinical Pharmacology and Department of Internal Medicine , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za klinično farmakologijo in Katedra za interno medicino Author
  • Polonca Ferk University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Pharmacology and Experimental Toxicology , Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Author

DOI:

https://doi.org/10.18690/actabiomed.53

Ključne besede:

pulzni tlak, arterijska hipertenzija, epidemiologija, Slovenija

Povzetek

Pulzni tlak pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji

Namen: Namen naše študije je bil določiti porazdelitev pulznega tlaka (PP), sistoličnega (SBP) in diastoličnega (DBP) krvnega tlaka v odvisnosti od spola in starosti ter ugotoviti odnos med PP, SBP in DBP. Analizirali smo podatke za 19972 bolnikov z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji.

Metode: Podatke o meritvah arterijskega krvnega tlaka (SBP, DBP) na nadlahti smo pridobili pri več kot 360 družinskih zdravnikih iz zdravstvenih kartotek bolnikov. Večino podatkov smo zbrali v obdobju 2002-2006.

Rezultati: Povprečen PP je bil (71,2 ± 16,9) mmHg, povprečen SBP (172,8 ± 18,1) mmHg in povprečen DBP (101,6 ± 10,4) mmHg. Analiza z linearno regresijo je pokazala statistično značilno povezavo PP tako s starostjo (p < 0,001) kot tudi s spolom (p < 0,001). Pulzni tlak je naraščal s starostjo, pri moških in ženskah podobno. Ženske so imele statistično značilno višji PP (p < 0,001) kot moški v starostnem obdobju 35-65 let, razlika pa je bila manj izrazita po 80. letu starosti. Pulzni tlak je v črki U podobnem odnosu z DBP ter v skoraj linearnem odnosu s SBP.

Zaključek: Rezultati naše študije kažejo, da je PP pri slovenskih bolnikih z arterijsko hipertenzijo odvisen tako od spola kot od starosti bolnika, na osnovi česar želimo spomniti na pomen upoštevanja PP pri načrtovanju antihipertenzivnega zdravljenja.
 

Biografije avtorja

  • Marjetka Pal, University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Pharmacology and Experimental Toxicology, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo

    Maribor, Slovenija.

  • Marjan Pajntar, Medical Chamber of Slovenia, Zdravniška zbornica Slovenije

    Ljubljana, Slovenija.

  • Brane Leskošek, University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Institute for Biostatistics and Medical Informatics, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko

    Ljubljana, Slovenija.

  • Jože Drinovec, University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Clinical Pharmacology and Department of Internal Medicine, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za klinično farmakologijo in Katedra za interno medicino

    Maribor, Slovenija.

  • Polonca Ferk, University of Maribor, Faculty of Medicine, Department of Pharmacology and Experimental Toxicology, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo

    Maribor, Slovenija.

Objavljeno

27.11.2021

Številka

Rubrika

Klinična študija

Kako citirati

Pal, M., Pajntar, M., Leskošek, B. ., Drinovec, J., & Ferk, P. (2021). Pulse pressure in patients with arterial hypertension in Slovenia: Pulzni tlak pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji. Acta Medico-Biotechnica, 4(2), 11-17. https://doi.org/10.18690/actabiomed.53

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)