In-stent restenosis and stent thrombosis rates after left main coronary artery stenting

Pogostost restenoze in tromboze v stentu po vstavitvi žilne opornice v deblo leve koronarne arterije

Povzetek

Namen: V raziskavi smo ugotavljali, kako različne metode stentiranja, značilnosti posameznih bolnikov, pridružena bolezenska stanja in vrste lezij vplivajo na pogostost restenoze (ISR) in tromboze (ST) znotraj žilne opornice pri bolnikih, ki so imeli stentirano deblo leve koronarne arterije (LMCA). Ob tem smo ugotavljali tudi enomesečno in enoletno preživetje ter primerjali bolnike, ki so imeli elektiven poseg, in tiste, ki so potrebovali poseg zaradi akutnega koronarnega sindroma (AKS). Metode: Dvesto sedemindevetdeset zaporednih pacientov z nezaščiteno LMCA je imelo opravljeno perkutano koronarno intervenco (PCI) v našem centru med januarjem 2008 in oktobrom 2016. Sto dvaintrideset bolnikov (50,8 %) je imelo opravljeno ponovno angiografijo. Večina (86,5 %) je imela vstavljeno opornico, obloženo z zdravilom (DES). Rezultati: Celokupna prevalenca angiografsko dokazane ISR pri nezaščiteni LMCA leziji je 33,3 % (44 bolnikov). V skupini bolnikov, ki so imeli vstavljen DES (123), je ta številka 31,7 % (39). Večina bolnikov z restenozo (63,6 %) je potrebovala ponovno PCI, pri 22,7 % bolnikov je bil potreben kirurški poseg, 13,6 % bolnikov je bilo zdravljenih konzervativno. V raziskavi se je kot pomemben dejavnik za ISR pokazala samo hipertenzija. Šest bolnikov (2,0 %) je doživelo stent trombozo. Enomesečna umrljivost po PCI je bila 12,5 %, enoletna pa 17,2 %. Bolniki, ki so bili obravnavani zaradi AKS, so imeli slabše izide. Zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da so bolniki, ki so bili sprejeti zaradi akutnega koronarnega sindroma, imeli slabše izide. Čeprav je pogostost ISR bila višja kot v drugih študijah, tovrstni podatki prikazujejo dejansko sliko bolnikov s prizadetostjo LMCA, ki potrebujejo PCI, in se kažejo z različnimi kliničnimi slikami.