The Effect of Biochar Applied Alone and in Combination with Mineral and Organic Fertilisers on the Yield of White Cabbage and Soil Properties

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.18690/agricsci.20.1.2

Ključne besede:

biooglje, izboljšanje tal, kemijske lastnost tal, pridelek zelja

Povzetek

Učinek samostojne aplikacije biooglja in v kombinaciji z mineralnimi in organskimi gnojili na pridelek belega zelja ter lastnosti tal. Namen študije je bil raziskati učinkovitost uporabe biooglja na rodovitnih tleh v zmernem podnebju v prvem letu uporabe. Poljski poskus smo izvedli na s hranili bogati meljasto ilovnati zemlji na dveh poskusnih mestih (Biš in Skorba), kjer smo preučevali vpliv biooglja, uporabljenega samostojno ali v kombinaciji s kompostom ali mineralnimi gnojili, na lastnosti tal in pridelek belega zelja. Poleg kontrole (C) smo v raziskavo vključili obravnavanja z bioogljem (B; 1,5 t/ha), kompostom (CO; 1,5 t/ha),
mešanico komposta in biooglja (BCO; 3,0 t/ha), lahko topnimi mineralnimi gnojili (NPK; NPK 0,35 t/ha, kalijev sulfat 0,25 t/ha in kalcijev amonijev nitrat 0,25 t/ha) in kombinirano uporabo polovične količine NPK in BCO (NPK+BCO). Rezultati so pokazali, da vključena obravnavanja niso imela bistvenega vpliva na izmerjene kemijske lastnosti tal, razen na količino skupnega organskega ogljika, električno prevodnost in pH v Bišu ter skupni ogljik v Skorbi. Vsi raziskani parametri (masa zeljne glave, obseg glave, skupni in tržni pridelek) so bili višji na poskusni lokaciji v Skorbi. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene le na lokaciji v Bišu, kjer je tretiranje vplivalo na vse parametre (p < 0,01), razen na obseg glave zelja. Gnojenje z NPK in NPK+BCO je vplivalo značilno na višji skupni pridelek (66,7 t/ha oziroma 65,8 t/ha) in tržni pridelek (53,2 t/ha oziroma 51,8 t/ha) v primerjavi z ostalimi obravnavanji (41,3–52,6 t/ha oziroma 30,5–42,4 t/ha). Čeprav razlike med ostalimi obravnavanji niso bile značilne, je bil opažen trend padanja pridelka zelja v smeri CO > BCO > B. Podobne rezultate smo dobili tudi pri analizi povprečnih podatkov obeh poskusnih lokacij.

Biografije avtorja

  • Manfred Jakop, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče. Slovenija. E-pošta: manfred.jakop@um.si

  • Nataša Belšak, ZRS Bistra, Scientific Research Centre Bistra Ptuj, ZRS Bistra Ptuj

    Ptuj, Slovenija.

  • Erik Rihter, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenia.

  • Tjaša Cenčič Predikaka, IKEMA d.o.o., Institute for Chemistry, Ecology, Measurements, and Analytics, IKEMA d.o.o.

    Lovrenc na Dravskem polju, Slovenija.

  • Denis Stajnko, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija.

  • Silva Grobelnik Mlakar, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija.

Objavljeno

30.05.2023

Številka

Rubrika

Articles

Kako citirati

Jakop, M., Belšak, N., Rihter, E., Cenčič Predikaka, T., Stajnko, D., & Grobelnik Mlakar, S. (2023). The Effect of Biochar Applied Alone and in Combination with Mineral and Organic Fertilisers on the Yield of White Cabbage and Soil Properties. Agricultura Scientia, 20(1), 9-21. https://doi.org/10.18690/agricsci.20.1.2

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)