The Impact of Two Different Cutting Regimes on Grassland Species Diversity

Avtorji

  • Anastazija Gselman University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences , Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Mihela Ferme University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences , Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Miran Podvršnik University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences , Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

DOI:

https://doi.org/10.18690/agricultura.19.2.37-44.2022

Ključne besede:

travinje, pogostnost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti

Povzetek

Vpliv pogostnosti košnje na vrstno pestrost travinja. Od leta 1995 poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede poskus na polnaravnem travinju. Vpliv različnih načinov
rabe travne ruše (2 košnji letno, 4 košnje letno) na njeno botanično sestavo smo primerjalno proučevali več let (1998, 2002 in 2019). Botanični popis smo izvajali vsako leto (od leta 1995 do danes) pred prvo košnjo v maju s tehniko neposredne ocene. Vrstno pestrost smo ocenili s splošno uporabljenimi parametri (H – Shannonov indeks vrstne pestrosti; D1 – Simpsonova raznovrstnost; D2 – Simpsonova dominanca; E – Simpsonova izenačenost). Skupno število rastlinskih vrst se statistično razlikuje po opazovanih letih, vendar različni načini rabe travne ruše ne vplivajo bistveno na skupno število rastlinskih vrst. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da pogostnost košnje pomembno vpliva tudi na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko se delež zeli bistveno ne spreminja. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Vrednosti vseh proučevanih indeksov vrstne pestrosti so pokazale, da je za manj intenzivno rabo travinja (2 košnji letno) značilna bistveno večja vrstna pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4 košnje letno).

Biografije avtorja

  • Anastazija Gselman, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija

  • Mihela Ferme, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija.

  • Miran Podvršnik, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija.

Objavljeno

22.01.2023

Številka

Rubrika

Articles

Kako citirati

Gselman, A., Ferme, M., & Podvršnik, M. (2023). The Impact of Two Different Cutting Regimes on Grassland Species Diversity. Agricultura Scientia, 19(2), 37-44. https://doi.org/10.18690/agricultura.19.2.37-44.2022