The Impact of Shoot Topping Intensity on Grape Ripening and Yield of 'Chardonnay'

Avtorji

  • Borut Pulko University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences , Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Meta Frangež University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences , Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
  • Janez Valdhuber University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences , Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

DOI:

https://doi.org/10.18690/agricultura.19.2.29-35.2022

Ključne besede:

vršičkanje, višina listne stene, podnebne spremembe, dozorevanje grozdja, pridelek, 'Chardonnay'

Povzetek

Vpliv intenzitete vršičkanja na dozorevanje in pridelek grozdja sorte 'Chardonnay'. Negativni vplivi klimatskih sprememb so v zadnjih desetletjih rezultirali v prezgodnjem dozorevanju grozdja in s tem neustreznimi parametri zrelosti grozdja. Na dinamiko dozorevanja in kakovost grozdja lahko vplivamo z regulacijo višine listne stene s postopkom vršičkanja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv intenzitete vršičkanja na parametre pridelka in dozorevanja grozdja. Poskus smo izvedli pri sorti 'Chardonnay' v letu 2018. V poskus je bilo vključenih 540 trsov v treh obravnavanjih: kontrola (vršičkano pri dolžini mladik 120 cm), nizko vršičkano (dolžina mladik 50 do 60 cm) in nevršičkano. V poskusu smo merili parametre dozorevanja grozdja (masa 100 jagod, vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku) ter pridelek grozdja. Na osnovi rezultatov meritev lahko potrdimo, da ima višina listne stene statistično značilen vpliv na merjene parametre dozorevanja grozdja in količino pridelka (p ≤ 0,05). Ugotovimo lahko, da zniževanje višine listne stene upočasni dozorevanje grozdja in vpliva na zmanjšanje pridelka grozdja. Najzgodnejše dozorevanje grozdja je bilo pri obravnavanju z najvišjo listno steno (nevršičkano). Pri tem obravnavanju je bila ves čas dozorevanja grozdja izmerjena tudi največja masa 100-tih jagod. Pri obravnavanju nizko vršičkano je bila v času spremljanja dozorevanja grozdja manjša masa 100 jagod, v grozdnem soku pa je bila manjša vsebnost sladkorja (°Oe) in največja vsebnost skupnih titracijskih kislin (g/L) v primerjavi z nevršičkanimi trtami in kontrolo. Nizko vršičkanje je vplivalo na zmanjšanje pridelka grozdja. Rezultati so pokazali, da lahko z intenziteto vršičkanja upočasnimo zorenje grozdja in s tem zmanjšamo negativne učinke klimatskih sprememb.

Biografije avtorja

  • Borut Pulko, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija. E-pošta: borut.pulko@um.si.

  • Meta Frangež, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija.

  • Janez Valdhuber, University of Maribor, Faculty of Agriculture and Life Sciences, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

    Pivola, Hoče, Slovenija.

Objavljeno

28.12.2022

Številka

Rubrika

Articles

Kako citirati

Pulko, B., Frangež, M., & Valdhuber, J. (2022). The Impact of Shoot Topping Intensity on Grape Ripening and Yield of ’Chardonnay’. Agricultura Scientia, 19(2), 29-35. https://doi.org/10.18690/agricultura.19.2.29-35.2022

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)